27-letni Korošec Marko Šuler velja za enega stebrov slovenske obrambe, čeprav v defenzivnih vlogah navadno sodeluje celotno moštvo. O koncu sezone, ki je bilo zanj v belgijskem Gentu več kot uspešno ter o prihajajočem SP, smo se pogovarjali tik preden je Kekova izbrana vrsta zapustila Slovenijo in se podala na zadnje skupne priprave pred največjim nogometnim dogodkom na svetu.
Za reprezentantom je dolga sezona, ki pa mu je ob naslovu pokalnega zmagovalca Belgije ter drugega mesta v prvenstvu prinesla kar nekaj razlogov za veselje ter pravo mero razpoloženja pred 19. SP, kamor se je Slovenija udeležila drugič v svoji zgodovini. »Naj se igra nadaljuje v tem tempu,« si je zaželel nogometaš, ki je prepričan, da, kljub temu, da Slovenija velja za outsiderja skupine C, lahko pomeni trn v peti marsikateremu selektorju. »Proti nam so vsi favoriti, a dejstvo, da so boljši, bodo morali dokazati na igrišču. Fakti, napisani na papir v takšnem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo, ne štejejo mnogo.«
Nekdanji nogometaš Dravograda in Gorice pa veliko časa za slavje ni imel. Klubska sezona se nadaljuje z reprezentančno, ki bo to poletje še posebej pestra. »V kasnejših letih bodo ti dogodki in spomini okoli SP prišli še bolj do izraza,« je prepričan. Medtem, ko je bil nekaj dni odsoten s travnatih površin pa zavoljo možnosti poškodb ni počel nič posebnega. »Nisem počel nič nenavadnega. Zakaj bi spreminjal nekaj, kar je dobro? Tu smo, da nadaljujemo zgodbo, ki smo jo pisali zadnji dve leti.« Tudi pričakovanje nogometnega praznika 32 najboljših reprezentanc na svetu je tisto, ki fante žene naprej. »Mislim, da lahko ogromno naredimo. Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da nimamo kaj izgubiti. Ogromno lahko izgubimo, obenem pa tudi ogromno pridobimo.«
Da se okoli nogometa te dni že vrti domala cel svet, je vidno na vsakem koraku. Reklame, plakati, mediji, ki najbolj razširjeni igri na planetu namenjajo izdatne minute, pričajo o tem, da se bo junija res dogajalo nekaj velikega. »Lep občutek je, ko vidiš vso kampanijo okoli nogometa. Je uresničitev sanj vsakega nogometaša, a treba je ostati na tleh, počakati, da se prvenstvo začne.
V Afriki je reprezentant s 16 nastopi in dvema zadetkoma že bil, katero od preteklih SP pa se mu je najbolj vtisnilo v spomin? »Veliko je bilo dobrih SP, eni organizirani bolje, drugi manj. Finale med Francijo in Brazilijo leta 1998 mi ostalo še najbolj v spominu. Upam, da bo to še boljše, kot ostala, gledana preko malih zaslonov.« In kot enemu od stebrov slovenske obrambe se samo od sebe ponuja vprašanje, katerega napadalca želi videti, ko bo drvel proti Handanovičevim vratom. »Proti vsakemu bo v izziv igrati. Rad imam take stvari. Ne bi izbiral, bom pa dal vse od sebe, ne glede na to, kdo se bo poskusil prebiti do našega gola.«
Nestrpnost med reprezentanti je že čutiti, pozitivno pri vsem tem pa je, da gre pri tem za pravo mero radovednosti in želje po začetku prvenstva in nogometu, zaradi katerega so nogometaši pravzaprav sploh tukaj.
Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Sportida.com