I. Uvod
Vpetost športa v ekonomske tokove prinaša v šport tudi vrsto novih tveganj in negativnih dejavnikov. Športna infrastruktura, organizacija in kvaliteta vodenja ter strokovno delo v športnih organizacijah pogosto niso sledili hitremu razvoju. Posledično so se povečala finančna tveganja za vse osebe in družbe, ki so v kakršnikoli povezavi z vrhunskim športom, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so športni subjekti udeleženci v športni in ne finančni konkurenci. Zaznati je tudi bistveno zahtevnejše prepletanje javnih in zasebnih interesov pri delovanju športnih organizacij. Eden od odgovorov na pojavne negativnosti, z osnovno nalogo preprečiti negativne situacije v prihodnosti in ob tem zagotoviti trdne temelje za nadaljnji razvoj, je nedvomno projekt licenciranja. Šport se mora kot ekonomska kategorija prilagoditi novim pravilom tržne ekonomije in pravne države. Pregledno, transparentno in pravilno poslovanje se mora prenesti na vse športne organizacije.
II. Osnovne značilnosti licenčnega sistema
Licenčni sistem lahko na kratko opredelimo kot postopek preverjanja vnaprej določenih kriterijev z izdajo dovoljenja (licence) članskemu moštvu za tekmovanje na določeni ravni (npr. dovoljenja za sodelovanje v UEFA tekmovanjih, 1.SNL, 2.SNL,3.SNL ali SŽNL). Glavne značilnosti omenjenega sistema so predvsem nepristranskost, enakost, fleksibilnost in doslednost. Neodvisni licenčni organi odločajo na podlagi za vse enakih kriterijev o dodelitvi oziroma zavrnitvi licence za tekmovanje. Nastopanje na mednarodni (UEFA) in državni (SNL) ravni je možno le, če ima klub ustrezno licenco za tekmovanje.
Cilji uvajanja licenčnega sistema so predvsem naslednji:
nadaljnji napredek in dvig ravni slovenskega nogometa,
skrb za mladinski nogomet,
pridobitev kvalitetne nogometne infrastrukture,
vzpodbujanje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med vsemi akterji nogometne igre – trenerji, igralci / igralkami, funkcionarji in sodniki / sodnicami,
vzpostavitev temeljev za trdno finančno poslovanje klubov,
zagotavljanje kontinuitete tekmovanj na nacionalni ravni,
kvalitetna organiziranost nogometnih klubov,
itd.
III. Vsebina licenčnega sistema
Glavni cilji kriterijev s t.i. športnega (nogometnega) področja so predvsem dvig kvalitete slovenskega nogometa, izoblikovanje mladinskih razvojnih programom na klubskih ravneh, vzpodbuditev vlaganj v klubske mladinske pogone ter dvig ravni fair playja in splošne nogometne kulture. Poseben poudarek se v okviru športnih kriterijev daje mladinskim razvojnim programom in strokovnim programom za izboljšanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja ter spoštovanja med vsemi akterji nogometne igre.
Kriteriji nogometne družbene odgovornosti
Kriteriji nogometne družbene odgovornosti in njenih meril so v skladu z UEFA Trajnostno strategijo nogometa do 2030 ter zajemajo enakost in vključevanje, boj proti rasizmu, zaščito in dobrobit otrok in mladine, nogomet za vse in varstvo okolja.
Kriteriji z navedenega področja so za nadaljnji napredek slovenskega nogometa glede na trenutno stanje izrednega pomena. Kvalitetni, predvsem varni, udobni in okolju prijazni štadioni so postali nujnost sodobnega nogometa.
Administrativno – kadrovski kriteriji
Organizirano klubsko vodstvo, dobro izobraženi, usposobljeni in strokovno podkovani klubski delavci z znanjem specifičnega know-howa in izkušnjami so eden od temeljev uspešnosti nogometnega kluba. Kriteriji s tega področja načelno določajo organizacijsko strukturo kluba s strokovnjaki z različnih, ne samo nogometnih področij (vodenje, finance, trženje, stiki z javnostmi, medicina, nogometno treniranje, vzgoja mladih, ipd.).
Pravna podlaga za delovanje klubov v okviru NZS in sodelovanje v nacionalnih tekmovanjih predstavljata že do sedaj uveljavljene kriterije za sodelovanje klubov v mednarodnih okvirih, v sklopu licenčnega sistema pa se ureja še zagotavljanje in posredovanje korektnih oziroma točnih informacij in dokumentov s strani klubov.
Kriteriji s področja finančnega poslovanja so za doseganje splošnih ciljev licenčnega sistema ključnega pomena. Zahtevnost samih kriterijev se kaže že v ciljih, ki predvidevajo izboljšavo ekonomske in finančne sposobnosti ter učinkovitosti klubov, povečanje popolnosti tekmovanj, preventivne ukrepe za preprečevanje morebitnih nepredvidenih bankrotov, povečanje zmogljivosti, transparentnosti in verodostojnosti klubov ter izboljšanje finančne slike o nogometnih klubih.
Finančno nadzorovanje klubov pa spodbuja izpolnjevanje finančnih obveznosti do nogometnih deležnikov v dogovorjenih rokih.
IV. Podeljevalec licence
Podeljevalec licence je Nogometna zveza Slovenije, ki upravlja s celotnim licenčnim sistemom in določa ustrezne licenčne komisije oziroma organe. Osnovne naloge podeljevalca licence so predvsem priprava, izvedba in nadaljnji razvoj licenčnega sistema, poleg tega pa je ključna tudi svetovalna vloga pri komunikaciji z nogometnimi klubi in njihovem preoblikovanju. Licenčni organi morajo delovati neodvisno, transparentno in enakopravno obravnavati vse prosilce za licenco.
Pri uvajanju licenciranja je zelo pomembno, da obstajajo torej jasna merila in standardizirani kriteriji tudi za delovanje organov na strani podeljevalca licence. UEFA licenčni standard, ki temelji na mednarodno uveljavljenem sistemu standardizacije ISO, določa obvezne kriterije, ki jih morajo izpolnjevati licenčni organi z namenom zagotavljanja transparentnosti in kredibilnosti vodenja in odločanja v okviru licenčnega sistema. Licenčni sistem mora biti pregleden in korekten, zbrana in pregledana dokumentacija prosilcev za licenco in licenčnih organov vsebinsko in terminološko pravilno evidentirana ter analizirana, odločitve licenčnih organov pa v celoti v skladu z veljavnimi pravilniki in predpisi.
V. Prosilci za licenco / licenčni oddelek NZS
Nogometni klubi, prosilci za licenco, so v celoti odgovorni za vse aktivnosti, ki so potrebne za sodelovanje v državnem, kot tudi v mednarodnem tekmovanju in v procesu licenciranja. Hkrati pa je v okviru licenciranja pomemben tudi odnos in redna komunikacija med licenčnimi organi, predvsem licenčnim oddelkom NZS, in nogometnimi klubi ter ostalimi nogometnimi deležniki (medobčinske nogometne zveze, sodniška in trenerska organizacija, itd.), ki pripomore k pravočasnemu evidentiranju morebitnih odprtih zadev glede na licenčna pravila ter odpravi le-teh do pričetka uradnih licenčnih postopkov ter izmenjavi izkušenj, mnenj in dobrih praks znotraj nogometa kot panoge.
VI. Zaključek
NZS bo tudi v bodoče vztrajala na nadaljnjem razvoju učinkovitega licenčnega sistema ter na učinkoviti izvedbi finančnega fair playa nogometnih klubov. Poleg upravljanja s celotnim licenčnim sistemom bo NZS še naprej opravljala tudi svetovalno vlogo nogometnim klubom pri izvedbi licenčnega sistema in finančnega nadzorovanja. NZS bo še naprej skrbela za redno in pravočasno komunikacijo z ostalimi nogometnimi deležniki glede licenčnih pravil in postopkov.
