Josip Iličič: Ciljamo na zmago
Ljubljanski vezist, ki se je sprva moral dokazovati in si le s trdim delom priboril mesto v prvi enajsterici, je v zadnjih enajstih krogih 1. SNL, kjer je dosegel devet zadetkov dokazal, da velja za enega najbolj obetavnih mladih nogometašev.
21-letnik je tudi občasni slovenski reprezentant. Ob izvrstnih predstavah, kjer izstopa predvsem z neustrašno igro »ena na ena« bo zagotovo eden glavnih adutov v sklepnem delu pokalnega tekmovanja, kjer se bo 190 centimetrov visoki športnik s svojimi soigralci konec meseca pomeril z Luko Koper. V polfinalu je sredi Ljudskega vrta pokopal Maribor, sedaj gre s soigralci po pokalno lovoriko.
- Kako pa je igrati na stadionu, kot je Ljudski vrt? So tekme v Ringu težje ali je nogometašem vseeno v kakšnem okolju igrajo?
Mislim, da si vsak igralec želi igrati v Mariboru. Tisto okolje je res enkratno, vsa ta podpora s tribun, glasni navijači. Na Ljudskem vrtu resnično daš 120% od sebe.
- Po zadnji tekmi z Mariborom bi po tistem »usodnem« zadetku lahko rekli, da ti mariborska zelenica odgovarja.
Res je poseben občutek igrati tam. Stadion je lep, navijači so neverjetni in to je tisto, kar igralca ponese. Želim si, da bi tudi v soboto pokazal to, kar sem nazadnje, ko smo gostovali na Štajerskem. Gol na povratni tekmi polfinala Pokala Hervis je eden tistih, ki mi je najbolj pri srcu. Z njim smo premagali najboljšo ekipo sezone in utišali Ljudski vrt, pa tudi sam zadetek je bil lep.
- V pokalu vas čaka samo še sklepno dejanje – finalni obračun z Luko Koper, proti kateri pa ste v 30. prvenstvenem krogu izgubili. Kako se nasprotnika lotiti tokrat?
Potrebno se bo osredotočili na igro. Teh 90 minut je potrebno dati svoj maksimum. Upamo na najboljše. Vsekakor ciljamo na zmago. Verjamem v svoje soigralce. Čeprav smo zadnjo tekmo proti Koprčanom izgubili, pa je ta tekma razred zase. Vsi se zavedamo, da je srečanje samo eno, popravnega izpita ni. To bo boj na vse ali nič.
- Kje pa je nasprotnik najbolj nevaren?
Kljub temu, da se Koper v prvenstvu bori za obstanek, je to ekipa, ki ima izkušnje s pokalnim tekmovanjem. Kot ekipa so zelo homogeni. Mogoče nimajo izstopajočih posameznikov, vendar na igrišču enajsterica deluje skladno. Težko bo.
- Tvojo nogometni začetki segajo k kranjskemu Triglavu pa Britofu in Bonifiki. Kakšna je razlika med igro?
Razlika med 2. in 1. SNL je ogromna. Še sam nisem mogel verjeti, da bom dobil priložnost. Dokazoval sem se, trdo treniral in moje delo je bilo opaženo. Zdaj sem tu in kot vsak športnik si želim še stopničko višje. Dokaj hitro sem se navadil na tempo ligaškega tekmovanja in ritem treningov ter dela v klubu. Težje je igrati kot v nižjih ligah, kakovost igre je čisto na drugem nivoju, vendar mi to ustreza.
- Zakaj pa si se sploh odločil za nogomet?
To je tipična fantovska zgodba. Nogomet veseli vse fante in tako sem tudi jaz začel brcati žogo za blokom. Takrat smo otroci z blokovskega naselja vsako popoldne nabijali žogo in meni je uspelo, da sem danes tu, kjer sem.
- Če pogledamo klubsko lestvico strelcev, si po Dariu Zahori, ki ne igra več v Inteblocku in treh zadetkih s sobotnega obračuna proti Nafti, prvi strelec ekipe. Od kje ta strelska učinkovitost?
Ko pade prvi pa potem drugi gol dobiš neko zaupanje sam vase, bolj si sproščen in posledično si tudi več upaš. V kolikor je priložnost prava narediš vse, da bi akcija uspela. Nisem pričakoval, da se bom tako dobro znašel pred vrati. Ko se ti enkrat odpre, goli padajo kar sami od sebe. Še so živi spomini na prvi zadetek proti Dravi. Teh občutkov ne bom nikoli pozabil. To je res nekaj posebnega.
- Igraš v klubu, katerega vizija so mladi igralci. Kakšno je okolje, v katerem treniraš?
Za mlade je res dobro poskrbljeno. Menim da je to eden boljših klubov, kjer je velik poudarek na delu z mladimi. Trdo treniramo in dobimo svoje priložnosti, s katerimi nabiramo izkušnje. Kljub mladosti nekaterih članov se lahko kosamo z ostalimi ekipami.
- Od koga pa se v ekipi največ naučiš?
Definitivno od našega kapetana, Ermina Rakoviča. Pove mi kako se moram gibati, kako odigrati v določenih situacijah. Že samo če ga opazujem na treningu, odnesem veliko. Je izkušen igralec in dober mentor.
- Kako si zadovoljen s svojo igro? Kaj bi še rad izboljšal, kje napredoval?
Fizična pripravljenost je tisto prvo. Šele zdaj, ob koncu sezone se zavedam, da nisem dovolj pripravljen na resnično naporen ritem tekmovanja. Tudi skok z glavo moram popraviti. S tem bom postal še boljši napadalec. Tehnične malenkosti bodo prišle same od sebe, zagotovo še lahko napredujem.
- Zagotovo si želiš zaigrati tudi izven meja Slovenije. Kam te najbolj vleče?
Seveda vsakega igralca mika, da bi se preizkusil v tujini. Zaenkrat sem popolnoma zadovoljen tu, kjer sem. Za mano je šele krstna prvoligaška sezona. Vse ob svojem času. Nekoč v prihodnosti me zagotovo čaka tudi to. Če pa bi se že moral odločiti, bi izbral Francijo. Všeč mi je nogomet, ki ga igrajo tam. Španija in Italija imata težke lige, to bi bil prevelik preskok. Francija je nekoliko bolj realna želja.
- Si tudi občasni slovenski reprezentant (U21), štirikrat si že oblekel državni dres. Je igrati za slovensko izbrano vrsto največ, kar si športnik v svoji karieri želi?
Vsak nogometaš si želi obleči državni dres, o tem ni dvoma. Vzdušje je res fenomenalno. Čeprav smo tam zbrani fantje iz različnih klubov, delujemo homogeno. Vse deluje sproščeno, tako trener kot ostalo vodstvo je odlično. Tudi občutek igrati za Slovenijo je nekaj posebnega. Vedno znova čakaš na vpoklic, kar nam nogometašem, res nekaj pomeni. Tu ne igra ravno vsakdo. Komaj čakam svoj naslednji nastop. Je pa tudi neka tiha želja, da bi enkrat oblekel članski dres.
Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Vid Ponikvar