Vse odtlej, ko je 17. novembra 2004 debitiral za izbrano vrsto na prijateljski tekmi proti Slovaški, je Mišo Brečko eden tistih nogometašev, ki so mu praktično vsi selektorji, pod katerimi je igral, zaupali mesto na desnem boku obrambe. Tridesetletni kapetan nemškega prvoligaša Kölna, ki je v karieri med drugim igral za Factor, Šmartno, HSV, Hanso Rostock in Erzgebirge Aue, je doslej zbral 72 nastopov za slovensko člansko reprezentanco . Nekaj svojih izkušenj iz letošnjega leta nam je zaupal v pogovoru, v katerem je med drugim izpostavil, da se mora članska vrsta prebiti na evropsko prvenstvo 2016 v Franciji.

Če se najprej ozreva na leto 2014 in reprezentanco. Kako bi ocenili te vaše nastope, kvalifikacijske in prijateljske?

Prijateljske tekme niso bile ne vem kako uspešne, kar se rezultatov tiče. So bile pa to dobre izkušnje proti Argentini, Urugvaju, Kolumbiji, tudi Alžiriji. Kar zadeva kvalifikacije, dobro stojimo. Izhodišče je solidno, imamo lepe možnosti.

Reprezentančno leto se je začelo s tekmo v Alžiriji. Bil je začetek leta, začetek priprav na kvalifikacije za Euro 2016, po drugi strani pa je bil to uvod alžirskih priprav na svetovno prvenstvo v Braziliji. Alžirci so se pokazali kot čvrsti tekmeci in zmagali z 2 : 0. Kako ste vse to doživeli?

Alžirci so tudi na SP pokazali, da so dobra reprezentanca z dobrimi posamezniki. Kot ste rekli, oni so se pripravljali na SP in ozračje na tekmi je bilo super. Alžirija je zasluženo zmagala.

Ali je ta izkušnja, igrati v Alžiriji, kaj spremenila vaš pogled na nogomet v tem delu sveta?

To je bila lepa izkušnja, atmosfera je bila odlična, Alžirija pa se je pokazala kot res nogometna država. Preveč pa ne bi filozofiral o tem. Ni bilo niti časa, da bi izkusili kulturo, družbo. Šli smo na tekmo, v hotel in nazaj domov.

Zato pa je bila verjetno posebno doživetje novica o tem, da boste potovali v Urugvaj in Argentino, na prijateljski tekmi k dvema nekdanjima svetovnima prvakoma. Kako ste se sami, kot izkušen nogometaš, počutili ob tem?

Lepo je, da smo doživeli tudi to. Da smo igrali proti Argentini in Urugvaju, je res pozitivna, dobrodošla izkušnja. Je pa ta junijski termin neugoden za tiste, ki se ne uvrstijo na veliko tekmovanje. Nekateri se za to pripravljajo, nekateri pa končujejo sezono. Res je malce čuden termin.

Takrat ste dejali, da Urugvaj, s katerim ste kljub porazu z 0 : 2 v Montevideu odigrali dobro tekmo, ni nič posebnega, Argentino, ki je v La Plati prav tako zmagala z 2 : 0, pa ste že takrat videli kot kandidata za svetovnega prvaka. Kako ste videli njune nastope v Braziliji?

Potrdilo se je, da je Argentina resen kandidat za prvaka, bila je blizu tega. To je bilo takoj jasno, ima izjemne posameznike, zato je vedno sodila med favorite. Je pa tudi Urugvaj v Braziliji igral dobro in napredoval iz težke skupine.

Vsi, ki spremljamo nogomet, poznamo Lionela Messija, prvega argentinskega zvezdnika, kot nekakšnega  moralnega  vzornika vsem, ki se odločajo za nogometno pot. A tudi v Argentini se je precej govorilo o njegovi arogantnosti. Po drugi strani pa je prva violina Urugvaja Luis Suarez že večkrat v javnosti sam pokazal, da težko nadzira svoj temperament. Kako pa je z Messijem? Koliko ste ga spoznali?

Njega niti ne poznam dobro, tako da je težko govoriti, ali je aroganten ali ne. Moramo se zavedati, da vsi na svetu od njega nekaj hočejo, da si mora za vsakogar vzeti kakšen trenutek. Pač dela svoj posel. Ne morem reči, kakšen je, je pa veliko cirkusa okoli njega. Človek ne more niti s stadiona do garderobe, ne da bi ga napadlo več deset tisoč ljudi. Težko je govoriti, kakšen je v resnici.

Če pa je kaj resnično znano, je to, da je argentinska kuhinja znana po dobri hrani, predvsem po odlični govedini. Tisti, ki smo bili tam, smo bili s hrano zelo zadovoljni. V vašem taboru pa je bilo nekaj težav. Nekateri igralci zaradi prebavnih motenj niso mogli igrati proti Argentincem. Kaj je bilo narobe?

Nekaj reprezentantov se je res zastrupilo, baje so bile krive bučke. Ampak to je bil zgolj nesrečen slučaj. Smo pa tudi mi poskusili njihove specialitete in je bilo vse v redu in okusno.

Tri mesece zatem pa se je začela resna zgodba. Kvalifikacije za EP 2016. Za začetek ste potovali v Estonijo. Že v prejšnjih dvobojih se je pokazalo, da v Tallinnu ni lahko igrati. Kljub temu pa s(m)o vsi pričakovali, da boste domov prinesli tri točke ali vsaj eno. Niste je. Ali je bil to za vas šok, prizemljitev ali kaj tretjega?

Šok. Gotovo je bil šok. Vsi smo si želeli kvalifikacije začeti pozitivno. Imamo velike cilje, zato je bil to za nas res pravi šok. Tam ni lahko igrati, kar so pokazale vse tekme. Tudi Anglija je z igralcem več tekmo odločila s prostega strela, kar kaže, da res ni preprosto. Mi bi morali takrat zmagati, ampak nismo, toda nato smo dobili dve tekmi, kar nas je vrnilo v soliden položaj.

Prav ti naslednji tekmi, s Švico doma in v gosteh pri Litvi, sta pokazali dva različna obraza Slovenije. Obakrat ste zmagali, ampak povsem drugače. Selektor Srečko Katanec je večkrat poudaril, da bi proti Švici morali visoko izgubiti glede na prikazano, proti Litvi pa ste pokazali bržčas najboljšo tekmo v tem letu. Kako komentirate ta oktobrska obračuna?

S Švico je bila zelo težka tekma. Švicarji so pokazali, da so izredno dobra reprezentanca, po prikazanem mogoče celo boljša kot Anglija. Imeli smo malo sreče za velike tri točke, to je treba priznati, medtem ko je v Estoniji nismo. Toda zmagi se ne gleda v zobe. Pokazali smo pravi karakter. V Litvi pa smo prikazali dobro igro.

Prav v Litvi je izgledalo, da je to tisto, k čemur izbrana vrsta stremi in kar si tudi navijači želijo. Je bilo dejansko to največ, kar lahko pričakujemo, ali je kaj rezerv?

Na začetku smo se morali privaditi na umetno travo, saj je povsem drugače igrati kot na naravni. Prikazali smo tak nogomet, kot si ga predstavljamo, hkrati pa osvojili pomembne točke.

Te so vam dale tudi veliko optimizma pred gostovanjem v Angliji. Iz vašega tabora je bilo ves čas slišati odločne napovedi po vsaj točki, selektor pa je občasno opozoril, da se lahko zgodi tudi kaj drugega. Vendarle je na slovitem Wembleyju nasproti stala nogometno precej uglednejša Anglija, ki pa je kljub zmagi s 3 : 1 delovala, kot da je premagljiva. Ali pač ne?

Mislim, da je bila. Če v 58. minuti povedeš z 1 : 0, je to praktično idealno. Priznati pa moramo, da naša igra ni bila ne vem kako dobra. Branili smo se v redu, povedli v idealnem trenutku, ampak igrali nismo tako, kot smo si zamislili. Na koncu so Angleži zasluženo zmagali. Če pa ne bi bilo tiste enajstmetrovke tako hitro po našem zadetku (za 1 : 1 je v 59. minuti zadel Wayne Rooney, op. p.), bi bile naše možnosti precej večje. Žal nam je za to tekmo, morali bi igrati bolje. Anglija je na svojem igrišču seveda vedno favorit proti nam, ampak takrat je bila zagotovo premagljiva.

Kje pa so vas izbranci Roya Hodgsona dobili na levi nogi?

Premalo smo bili nevarni za njihov gol, ko smo jim vzeli žogo, premalo smo si podajali. Pa še ta njihov izenačujoči zadetek je prišel prehitro. Žal nam je za te točke, ampak treba je pozabiti na to in iti naprej.

V letu 2015 vas čakajo še štiri domače tekme in le dve v gosteh. Dvakrat igrate tudi z odpisanim San Marinom, ki pa jo je že zagodel Estoniji, ko ji je vzel točko. Položaj v skupini je točkovno ugoden. Kakšne so po vašem mnenju možnosti za neposredno uvrstitev na EP oziroma v dodatne kvalifikacije?

Naš cilj in velika želja je vsekakor drugo mesto. Če ne to, pa obvezno priti v Francijo preko dodatnih kvalifikacij. Možnosti so za eno in za drugo, ampak treba bo zmagovati. Videli smo namreč, kaj se je zgodilo Estoniji v San Marinu. Treba je verjeti vase in mislim, da smo na dobri poti.

V delu javnosti in nekaterih medijih so se kljub vašemu dobremu izhodišču pojavile kritike na samo igro, češ da je premalo konkretna, preveč bojazljiva. So te kritike upravičene?

Odvisno, o katerih medijih govorite. Slovenija je majhna država. Določeni ljudje nadzirajo nekatere medije, ki pišejo, kakor njim odgovarja. Dejstvo pa je, da smo na nekaterih tekmah pokazali dobro igro, na nekaterih pač ne. Točkovno pa smo v dobrem položaju in imamo vse možnosti za preboj na EP.

Očitki letijo tudi v tej smeri, da zvezna vrsta na nekaterih tekmah ni delovala tako, kot bi morala ? v smislu zalaganja napadalca z uporabnimi žogami. Kako žogo pogosteje pripeljati do Milivoja Novakovića oziroma do napadalca, ki bo igral?

Nogomet je postal tak, da se cela ekipa brani kot celota in cela ekipa naj bi napadala kot celota. Vsi smo odgovorni za to, da je igra dobra v fazi napada in obratno. Imamo še precej rezerv in kot sem že rekel, mislim, da so naše možnosti za uvrstitev v Francijo lepe.

Vi ste v reprezentanci že desetletje, v zadnjem obdobju redno igrate v bundesligi pri Kölnu, skupaj z Dominicom Marohom, ki tudi dobiva Katančeve klice v izbrano vrsto. Ali svoje izkušnje, opažanja, nasvete delite tudi na reprezentančnih zborih?

Ko je situacija primerna, povem, kar si mislim. Če mislim, da bo kaj pomagalo igri ali komur koli, potem seveda povem.

Izkušnje bo verjetno treba deliti tudi novemu rodu, ki se je deloma predstavil na prijateljski tekmi proti Kolumbiji v Stožicah. Precej spremenjena postava, v kateri ni bilo niti vas, je izgubila z 0 : 1, a pustila pozitiven vtis. Kakšnega je na vas?

Mislim, da so fantje odigrali dobro tekmo. Kolumbija je zelo močna, igrišče je bilo slabo, dobili smo nesrečen gol in tekmo izgubili. Ampak za precej fantov je bila to velika stvar. Nekateri so debitirali, nekateri dotlej niso veliko igrali. Določeni imajo lepo prihodnost, kdo pa so to, bo pokazal čas.

Dva kandidata se pojavljata tudi za vašega naslednika na desnem bočnem branilskem položaju, Petar Stojanović iz Maribora in Martin Milec iz Standarda Liegea. Kako komentirate njune igre v klubih?

Težko. Oba imata pred sabo lepo prihodnost, za kar pa bo potrebno še trdo delati. Kakovost imata, o drugem ne morem govoriti, da ne bom izpadel preveč pameten. Je pa Martinu uspelo prestopiti v kar močno ligo, tako da je na dobri poti.

Kdaj pa lahko novinarji pričakujemo, da bomo malo v dilemi, koga uvrstiti v začetno postavo na desni bok, torej Brečka, Milca ali Stojanovića?

To je prepuščeno vsakemu novinarju. Vsak od nas poskuša igrati na najboljši način. Selektor pa je tisti, ki odloča. Novinar ima lahko vsak svoje mnenje, a nekateri ga nimajo, saj jim drugi povejo, kako in kaj naj napišejo. Nekaj pa jih le ima svoje mnenje in lahko oceni, kdo kam sodi.

Vi, vsaj do leta 2016, dokler imate pogodbo, sodite v Köln. Boste pogodbo oddelali do konca, se dobro počutite tam ali vas mika menjava okolja?

Težko je govoriti. V nogometu se ne ve. Z danes na jutri se lahko vse spremeni. Sem pa srečen v Kölnu, počutim se dobro, liga je zelo močna, infrastruktura je super, življenje v Nemčiji je v redu, tako da sem zadovoljen. Nikoli pa ne veš, kaj bo prinesla prihodnost.

Trenutno je vaš klub nekje v sredini bundesligaške lestvice, na vrhu pa je Bayern. Je dejansko prvak že odločen, posebej ob dejstvu, da Borussia Dortmund presenetljivo čepi na dnu lestvice?

To z Borussio je veliko presenečenje. Ko je malce slabše startala v prvenstvu, je vsak sam pri sebi že dal pokal prvaka Bayernu. In ta drugega tekmeca trenutno res nima, tudi Dortmund mu ni več dorasel. Bayern je postal izjemno močan, stadion je poplačal 16 let, preden so v klubu načrtovali, tako da bo samo še močnejši.  Vedno je bil velik, zdaj pa v Evropi zagotovo sodi med tri ali štiri največje. V Nemčiji pa je brez konkurence. Mi smo nekje tam, kamor sodimo, lahko pa bi bilo tudi bolje.

Kaj pa napovedujete za nemško prvenstvo? Rumeno-črni iz Dortmunda so na mestih za izpad iz lige, po drugi strani pa, koga vidite v ligi prvakov?

Vsi govorimo, da bo Dortmund slej ko prej napredoval po lestvici, ampak je še vedno nizko. Verjamem pa, da se bo izvlekel iz tega. Za ligo prvakov pa ni dvoma glede Bayerna. Močan je Wolfsburg, tudi Bayer Leverkusen, potem pa se že postavljajo vprašanja. Augsburg bo padel, čeprav je doslej dobro igral, višje pa pričakujejo Schalke, ki pa ima tudi svoje težave.

Vedno več je namigovanj, da se bo iz salzburškega Red Bulla v Nemčijo k Bayerju oziroma Leipzigu vrnil vaš reprezentančni kolega Kevin Kampl. Bo po vašem predstavljal okrepitev za enega izmed omenjenih klubov?

Gotovo bi bil okrepitev. Je dober igralec. V Leverkusnu bi si sicer moral svoje mesto še izboriti in bi ga čakalo še precej dela, saj imajo dobro ekipo. Bil bi pa dobrodošel za vsako ekipo. Kam in kako bo šel, pa je njegova odločitev.

Kot kaže, pa bosta oba že od prihodnjega septembra na reprezentančne zbore hodila na Brdo pri Kranju, kjer raste nov nacionalni nogometni center. Kaj vi menite o tem?

To je zelo dobro. Čas je, da reprezentanca dobi še boljše pogoje za delo, da se ni treba vsak dan nekam voziti na trening, da greš, na primer, lahko pred treningom še v fitnes in podobno. Tega do zdaj ni bilo. Upam, da bo res dober center z dobrimi pogoji za vse.

Za konec se dotakniva še dogajanja v slovenski ligi. Domžale so jesenski prvak, Celje predstavlja poživitev s svojo igro, Maribor in Olimpija sta blizu. Kako komentirate dosedanji razplet in kaj napovedujete?

Težko kaj napovedujem, nisem strokovnjak za slovensko ligo. Kolikor spremljam, je zelo zanimivo. Kot ste dejali, Celje igra dobro, Domžale so na vrhu z Luko Elsnerjem, ki opravlja odlično delo in je nova pridobitev ter novo ime med slovenskimi trenerji. Upam, da mu bo tudi v prihodnje šlo tako. Je pa Maribor, ki tudi v Evropi dobro nastopa, še vedno številka 1, težko mu bo kdo vzel naslov. Ta napetost in zanimivost pa je vsekakor dobra za ligo. Upam, da bo tudi Olimpija še boljša, saj bi bilo to dobro za slovenski nogomet.

Tekst: Naš nogomet/Leon Rosa
Foto: www.ekipa24.si