Novogoričani so v precej bolj napeti sezoni, kot je bila lanskoletna, uspeli ubraniti naslov najboljših v mladinski konkurenci. Z izkupičkom sezone, napredkom igralcev in samo igro, pa tudi dejstvom, da je ekipa osvojila prvo mesto v točkovanju za fair play, je zadovoljen tudi dirigent severnoprimorske čete Iztok Kavčič.

S kakšnimi besedami bi pospremili sezono, v kateri ste bili na tridesetih tekmah poraženi le petkrat?

Moram priznati, da smo presenetili sami sebe. Na začetku nismo veljali za favorite. Ta generacija je bila pred dvema letoma v kadetski konkurenci šele sedma, imamo le enega občasnega reprezentanta. Vseeno pa smo uspeli povezati fante v homogeno ekipo, ustvariti medsebojno zaupanje in zmagovalno mentaliteto. Po dobrem štartu smo začeli verjeti v ubranitev naslova. Potrebno pa je poudariti, da je bilo lanskoletno slavje bolj suvereno, tudi generacija je bila bolj nadarjena. So bili pa moji letošnji varovanci poslušni, delovni in to je prineslo končni uspeh.

Oddahnili ste si že krog pred koncem tekmovanja s pomembno zmago proti Mariboru. Vseeno pa ste na zadnji tekmi uzpeli visoko (1:6) premagati Jarenino, ki ste ji med sezono zabili tudi 12 golov na eni tekmi. Motivacije kljub končnemu 1. mestu za zadnji boj ni manjkalo.

V zadnjem krogu nismo pričakovali zmage, saj nas je nenapovedano zapustilo kar 8 standardnih mladincev in odpotovalo na priprave s člansko ekipo. Lahko bi bolje izpeljali ta prehod in bolje komunicirali, da bi bil naš zaključek pravi. Takšen način zame ni bil pravi, lahko bi nogometno šolo in naše delo bolj cenili ter bolj elegantno priključili izbrano osmerico.

Tekma proti Jarenini je bila zato specifična, saj smo na zadnje gostovanje odpotovali kar s petimi kadeti, da smo popolnili ekipo. Moram poudariti da so se tisti, ki so dobili priložnost, zelo izkazali.

Ubranili ste naslov najboljših v tej starostni kategoriji – je bilo težje v pretekli sezoni, ko ste naslov naskakovali ali letos, ko ste ga skušali ponoviti?

Letos je bilo prvenstvo bistveno bolj izenačeno. V pretekli sezoni smo slavili že štiri kroge pred koncem, tokrat smo se borili do predzadnjega. Koprčani in Mariborčani so bili to leto bolj konkurenčni, glede na število reprezentantov tudi favoriti. Mi smo napadali iz ozadja, neobremenjeni, z zavedanjem, da se prvenstvo da osvojiti. Ko smo dobili priložnost in se vrnili na prvo mesto, pa le-tega nismo več spustili iz rok. Ključne tekme smo uspeli zmagati. Je pa bila ta sezona težja od prejšnje.

Tretji strelec lige (Amel Džuzdanovič) je v pretekli sezoni dosegel šest golov, letos pa kar 17. Kako vi vidite napredek posameznika pri statistiki, ki je merljiva?

Amel je eden od igralcev, za katerega bomo v prihodnjih letih še slišali, v to sem prepričan. Gre za veznega nogometaša, ki izvaja tudi strele z bele točke. Zelo dobro se znajde pred golom, čeprav ponavadi v zaključek napada prihaja praviloma iz druge linije. Že v lanskem letu je prišel do izraza v drugi polovici sezone, to pa je letos samo nadaljeval. Toliko golov je za vezista res izjemen uspeh.

Ekipa ima zgolj enega občasnega reprezentanta (Jure Curk). Verjetno bi sami izpostavili več svojih varovancev?

Potencial je zagotovo večji, kot je videti na prvi pogled. Tu so še nekateri fantje, ki bi lahko igrali v državni selekciji. Skozi čas se bo pokazalo kdo je še sposoben za državni dres. Mislim, da bodo nekateri, če bodo tako prizadevni kot doslej, v selekciji U-20 in U-21 še nastopili.

Naslednja stopnička vaših varovancev je člansko moštvo. Kakšen je preskok igralcev med mladinsko in člansko sredino?

V pretekli sezoni smo po osvojitvi državnega naslova med mladinci osem igralcev poslali v člansko moštvo. Eden od njih je standardni clan enajsterice, trije oz. štirje prihajajo iz klopi, ostali pa igrajo v okoliščih klubih v 3. ligaški konkurenci. Upam, da bo podobno tudi letos. Pričakujem, da večjih težav s prilagajanjem verjetno ne bo.

Delo z mladimi je zelo specifično, kaj velja izpostaviti kot ključni element dobrega trenerja?

Najbolj pomembno je zaupanje. To je nekaj, kar si pridobiš skozi pogovore, treninge in življenje samo – si zgled mladim, kot nekakšen drugi oče. Fantje te morajo imeti radi. Name se velikokrat obrnejo s kakšnim vprašanjem, tudi glede njihovih nadaljnjih korakov v nogometu. To je ključno tudi za uspeh ekipe. Namreč, če nogometaši trenerja ne jemljejo resno in ga ne spoštujejo, so treningi slabi in celotno delo razvodeni.

Čaka vas zaslužen počitek, kako pa naprej – kam postaviti letvico drugo leto oz. kaj še izboljšati?

Pristop, ki ga uporabljam, se je že trikrat izkazal za uspešnega, v zadnjih letih pa smo pripravili lepo število igralcev do tega, da so zdaj standardni v svojih moštvih v prvi ligi. Želja je, da izboljšamo dosežek izpred dveh let, ko je bila ekipa, ki bo to leto trenirala pod mojim poveljem, v kadetski konkurenci na dnu lestvice. Želja je, da smo konkurenčni v zgornji polovici in da zaključimo sezono med prvih pet moštev v državi.

Na kaj ste v tej sezoni najbolj ponosni?

Na to, da nam je skupaj uspelo uresničiti našo skrito željo. Vedno namreč skušam sestaviti ekipo, ki bo zmagovalna. In če to tekom sezone tudi realiziraš, je to največje priznanje za vsakega trenerja. To, da iz generacije potegneš maksimum, med nogometna imena izstreliš kakšnega talentiranega fanta, ekipi pa vcepiš zmagovalno miselnost in zaupanje, da smo lahko uspešni.

Tekst: AP
Foto: Arhiv Iztoka Kavčiča