Devetnajstletna Sara Gradišek iz Jevnice je dekle z veliko strastjo do nogometne igre. Od leta 2017 je članica ženske ekipe ŽNK Radomlje Medex, ki tekmuje v 1. slovenski ženski nogometni ligi, junija letos pa je kot dijakinja športne Gimnazije Šiška opravila sodniški tečaj in postala nova nogometna sodnica v društvu nogometnih sodnikov Ljubljana.
Študentka prvega letnika Fakultete za farmacijo na Univerzi v Ljubljani uspešno združuje šport in izobrazbo, saj je na maturitetnem preizkusu znanja v lanskem šolskem letu pridobila naziv zlate maturantke. V preteklosti je bila Sara članica vseh mlajših reprezentanc Slovenije, 12. novembra pa je v Kopru na Bonifiki s številko 13 debitirala in prvič zaigrala v majici z državnim grbom na prijateljski reprezentančni tekmi ženske izbrane vrste proti Kosovu.
Svoje prve nogometne korake je storila v mlajših fantovskih selekcijah NK Jevnica, kjer je igrala vse do selekcije U17, vmes pa za krajši čas hkrati še za nekdanji ŽNK Jevnica. Leta 2017 je nato prestopila v ŽNK Radomlje, kjer je igrala za selekciji deklic do 15 in 17 let. Po končani osnovni šoli v Kranju se je zaradi želje po kvalitetnih treningih in lažjega usklajevanja športa in šole odločila za vpis v dekliški nogometni oddelek Gimnazije Šiška, ki deluje v Ljubljani pod okriljem NZS, prav tam pa je ob zaključku šolanja tudi postala nogometna sodnica.
1. Glede na to, da uspešno igraš nogomet nas zanima, kako da si se pravzaprav odločila tudi za opravljanje vloge nogometne sodnice?
Glavni dejavnik pri moji odločitvi je bila želja po tem, da nogomet spoznam še iz druge perspektive, pri čemer se mi je vloga sodnice zdela bolj zanimiva kot denimo trenerke. Ko se mi je ob zaključku lanskega šolskega leta tako ponudila priložnost, da se udeležim sodniškega tečaja, odločitev res ni bila težka.
2. Kako kot igralka sedaj gledaš na sojenje potem ko si tudi sama pridobila izkušnje kot sodnica?
Že od nekdaj sem do sodnic in sodnikov ter do njihove vloge na igrišču gojila veliko spoštovanja, se pa zdaj mogoče vseeno večkrat vzdržim kakšnih komentarjev, saj sem spoznala, da je ugovarjanje igralcev nesmiselno in povrhu vsega v večini primerov še neutemeljeno.
3. Ženski nogomet je v zadnjih letih doživel izjemen vzpon, kar se kaže tudi pri prirastu novih sodnic. Kakšne imaš izkušnje kot igralka s sojenjem ženskih nogometnih sodnic?
Osebno zelo podpiram to, da tekme žensk sodijo ženske sodniške ekipe. V nasprotju s splošnim prepričanjem se mi zdi, da sodnice po navadi dopuščajo celo bolj čvrsto igro in ne piskajo ob vsakem stiku, kar se mi zdi zelo dobrodošlo. Vsekakor pa me veseli tudi pozitiven trend naraščanja števila ženskih sodnic, saj sem mnenja, da jih (vsaj v Sloveniji) primanjkuje.
4. Ali imaš v nogometu kakšnega vzornika iz igralskih ali sodniških vrst?
Moj vzornik je že od mojih nogometnih začetkov Leo Messi. Všeč mi je njegov slog igre, saj je hiter, tehnično dovršen in lahko s potezo več odloči tekmo. Iz sodniških vrst nimam pravega vzornika ali vzornice, morda pa bi izpostavila Stephanie Frappart kot prvo sodnico v moški Ligi prvakov, ki resnično odpira vrata vsem ženskim sodnicam.
5. Koliko prostega časa ti vzame nogomet?
Nogomet mi zagotovo vzame veliko časa, tako da med tednom, ko sem čez dan na predavanjih in vajah, popoldan pa na treningu, prav veliko prostega časa ne ostane. Tudi za vikende velja podobno, saj po navadi en dan igram svojo tekmo, drugi dan pa sodim kakšno, vendar pa so to stvari, v katerih resnično uživam, zato se nad tem niti ne pritožujem.
6. Ali si poleg nogometa trenirala še kakšen šport?
V osnovni šoli sem se preizkusila v veliko športnih, preden sem se na koncu našla v nogometu. Začela sem s košarko in rokometom, se kasneje za kratek čas preizkusila tudi v judu, potem pa že začela z nogometom. Nekaj let, nekje do začetka gimnazije sem potem hkrati trenirala atletiko in nogomet, vendar sem se naposled odločila za slednjega, saj mi ekipni športi ležijo bolj od individualnih.
7. Ali spremljaš svetovno prvenstvo v Katarju in katera reprezentanca je zate favorit za končno zmago?
Spremljam ga, kolikor mi to dopušča čas. Pogledam si vsaj kakšen del tistih tekem, ki me zanimajo, načeloma pa pogledam vsaj vse rezultate. Za moje pojme so glavni favoriti Brazilci, po tihem pa upam na presenečenje Argentine.
8. Kaj vse ti je šport v tvojem življenju prinesel?
Rekla bi, da me je šport naučil predvsem discipline, ki je v nogometu izrednega pomena, prav tako pa mi pride prav tudi ob usklajevanju šolskih obveznosti s treningi ter zasebnim življenjem. Seveda mi je prinesel tudi številne druge vrline kot so denimo vztrajnost, samozavest, spoštovanje do sebe in drugih …
9. Kakšne so tvoje nogometne sanje?
Sanje so, da bi nekega dne zaigrala na velikem klubskem ali reprezentančnem tekmovanju, bodisi v Ligi prvakinj ali pa na evropskem/svetovnem prvenstvu. Ali se bo to uresničilo, ali ne, pa bomo še videli.
10. Še kakšna spodbuda beseda in nasvet za bodoče mlade sodnice?
Vsaki, ki jo to vsaj malo zanima, iskreno priporočam, naj se v tem preizkusi, saj je to zanimiva vloga znotraj nogometa, ki ti lahko res veliko dá. Jaz osebno sem dolgo časa oklevala in sem se šele pred pol leta odločila za ta korak, vendar svoje odločitve nisem niti za sekundo obžalovala, saj sem spoznala veliko novih ljudi z ogromno znanja, od katerih se v prihodnosti lahko veliko naučim. Skratka, če vas to veseli, ne odlašajte in se odločite za to, saj vam ne bo žal.
Tekst: NZS/ ŽD