Aljoša Matko bo z zlatimi črkami vpisan v zgodovino Bravo. Avtor krstnega prvoligaškega zadetka Brava se je v Ljubljano preselil kot najboljši strelec mladinskega prvenstva, v prvi članski sezoni pa je pomemben adut ljubljanskega stratega Dejana Grabića. 

PREDSTAVITEV IZVAJALCA:

1. Nogometni začetki
   Dvajsetletnik prihaja iz Črnomlja, ki se je lahko pred leti pohvalil tudi s prvoligašem. NK Bela krajina je med slovensko elito preživela tri sezone, v tem času pa je nogometno zgodbo pričel pisati tudi naš sogovornik. Morda je bil tudi vrhunec belokranjskega kluba eden od "krivcev", da se je štiriletni fantič odločil slediti korakom svojega strica Maria Matka. "Prve korake sem s štirimi leti storil v Beli krajini. Navdušil me je stric Mario, ki je prav tako igral nogomet, tako da sem tudi sam hitro šel po njegovih korakih. Dve sezoni sem preživel pri novomeški Krki, kot kadet pa sem preselil v Maribor, kjer sem dokončal mladinsko šolo," se začetkov spominja dobro desetletje in pol kasneje.
   
   Barve Bele krajine je branil osem let. Nekaj mesecev pred zlomom kluba, ki je po drugoligaški sezoni 2013/14 zdrsnil v najnižji rang slovenskega nogometa, se je v želji po koraku naprej preselil v Krko, v domačem mestu pa si želi nekoč končati svojo kariero: "Bela krajina je tik pred mojim odhodom izgubljala stik z najboljšimi klubi v državi. Sam sem ujel praktično zadnji vlak za odhod. Odločil sem se za Krko, ki je bila najbližja opcija. Moral sem narediti korak naprej, moral sem zapustiti Belo krajino, vendar imam še vedno zelo rad klub. Želim si, da bi se v Črnomelj nekoč še vrnil in v dresu Bele krajine sklenil nogometno kariero."
    
2. Razvoj
   V dresu Bele krajine se je prvič predstavil na državnem nivoju. V sezoni 2011/12 je kot 12-letni up prvič zaigral v državnem prvenstvu za fante do 15 let, poletje pa je prineslo prestop v novomeško Krko. V dolenjski prestolnici je preživel dve sezoni, se kot član selekcije do 15 let preizkusil tudi v kadetski konkurenci in prvič zaigral tudi v dresu z državnim grbom.
   
   Z vstopom v srednješolska leta se je pričelo novo obdobje. Aljoša je sprejel vabilo iz Ljudskega vrta in hitro vzljubil mesto ob Dravi: "Maribor je zame drugi dom. To je bilo novo poglavje v mojem življenju, zame je bilo vse novo, začel sem živeti sam. Nisem imel težav z domotožjem, je pa res, da me je družina pogosto obiskala, proste dneve sem večkrat izkoristil za skok domov. Prvih nekaj mesecev sem spoznaval novo okolje in soigralce, ki sem jih sicer že poznal iz reprezentance. Na Maribor me vežejo izredno lepi spomini."
   
   Tako kot večina nogometašev Maribora te generacije, tudi Aljoša z izbranimi besedami govori o Muamerju Vugdaliću. Dolgoletni trener v mariborski mladinski šoli je bil tisti, ki si je Matka želel v Ljudskem vrtu: "Vugdalić je želel, da pridem v Maribor. V obdobju, ko sem se še privajal na novo okolje, mi je veliko pomagal in me še kot kadeta povabil tudi k mladinski selekciji. Da ne bo pomote, vsi trenerji so pustili dober pečat, vendar mi je Vugdalić velikokrat pomagal in bil vedno na razpolago, zaradi česar ga izjemno cenim."
   
   Z Mariborom je bil najboljši v kadetski in mladinski konkurenci, z mladinskim moštvom je osvojil tudi pokalno lovoriko, nastopil pa je tudi v UEFA Mladinski ligi prvakov. Na mednarodnem odru je dosegel tri zadetke, prvega je jeseni 2017 pospravil v mrežo Liverpoola, ki ga je tedaj vodil Steven Gerrard. Srečanje v Lendavi je prineslo prvih deset minut slave, se spominja danes. "To so posebni spomini. Z mojim zadetkom smo tudi povedli, stadion se je tresel od veselja. To je bilo deset minut slave, ki jih ne bom pozabil," razmišlja napadalec, ki je bil dvakrat zapored okronan za najbojšega strelca mladinske lige.
    
3. Pozicija
   Če v kadetski konkurenci še ni spadal med najučinkovitejše napadalce, je prehod med mladince prinesel tudi strelsko eksplozijo. V članske vrste se je preselil z nazivom, ki je lahko tudi breme, a je v krstni prvoligaški sezoni dobro vnovčil dvakratni naslov najboljšega strelca mladinske lige.
   
   Jeseni je dosegel šest zadetkov in upravičil zaupanje trenerja Dejana Grabića. Ljubljanski strateg ga sicer uporabi na več različnih položajih v napadalni vrsti. Aljoša, ki je tudi v mlajših letih igral v konici napada, priznava, da se skuša prilagoditi vsem zahtevam, kljub vsemu pa najraje zaigra v vlogi osrednjega napadalca: "Najbolje se počutim na položaju osrednjega napadalca, vendar mi ni težko igrati niti levo ali desno v napadu. Trener Grabić me večkrat uporabi na položaju krilnega napadalca, na kar sem se navadil. Skušam izpolniti vse zastavljene naloge."
    
4. Karakteristike
   Ker velja za hitrega napadalca, ga tudi Grabić večkrat postavi na položaj krilnega napadalca, kjer lahko izkoristi enega od svojih orožij. "Res je, hitrost je eden od zaščitnih znakov. Sem tudi borben in nepopustljiv, vedno grem do konca svojih moči," o sebi pravi Belokranjec, ki si želi izboljšati predvsem nekatere osnovne tehnične prvine, v prvi vrsti sprejem žoge.
    
5. Reprezentančni debi
   Reprezentančni dres si je prvič oblekel že aprila 2015, ko se je še kot nogometaš Krke zoperstavil srbskim vrstnikom. Odigral je celotno srečanje, a krstnega nastopa nima v najlepšem spominu, saj so Srbi slavili visoko zmago: "Mislim, da sem debitiral na tekmi proti Srbiji. Mi smo se takrat prvič zbrali, Srbi so že odigrali nekaj srečanj. Če se dobro spomnim, je bila Srbija boljša z rezultatom 4:1. To je bila zame in tudi za soigralce nova izkušnja."
   
   "Reprezentanca je pri teh letih velika nagrada za delo. Z izjemo poškodbe, ko sem izpustil pol sezone, sem bil od tedaj naprej vselej reprezentant. Odigral sem nekaj kvalifikacij, bil poleg tudi s starejšo generacijo. Nabral sem nekaj tekem in pomembnih izkušenj, saj so reprezentančne tekme glede zahtevnosti še nivo višje kot na klubske preizkušnje. Igrali smo proti nogometašem, ki danes igrajo za milijone, še dve leti nazaj pa smo se v mladinski ali kadetski reprezentanci borili proti njemu," pravi Črnomaljec, ki obžaluje dejstvo, da se mu z reprezentanco ni uspelo prebiti na veliko tekmovanje.
    
6. Reprezentančna kariera
   Matko spada med najbolj standardne reprezentante svoje generacije. Za Slovenijo je doslej odigral že 43 tekem, izkazal pa se je tudi z zadetki, dosegel jih je že 15. Najuspešnejši je bil prav ob koncu mladinskega staža, ko se je na 12 tekmah selekcije do 19 let podpisal pod sedem golov. Šestkrat je bil uspešen v kvalifikacijah za mladinsko evropsko prvenstvo 2019, ob Belgijcu Loisu Opendi in Romunu Valentinu Mihaileju pa je bil najboljši strelec kvalifikacij.
   
   "Kot sem že dejal, so reprezentančne tekme nek drugi nivo in so vrhunec kariere. V dresu reprezentance predstavljaš svojo državo. Odličen občutek je, ko v dresu svoje države stopiš na zelenico in reprezentanci pomagaš do dobrega rezultata. Nacionalni ponos da dodaten motiv," razmišlja napadalec.
    
7. Največji uspeh v dosedanji karieri
   Spada med redke nogometaše, ki so bili kar dvakrat zapored najboljši strelci mladinskega prvenstva. V sezoni 2017/18 je konkurente ukanil z 21 zadetki, še uspešnejši je bil v zadnji mladinski sezoni. Mrežo nasprotnikov je zatresel kar 31-krat, zasledovalce pa pustil daleč za svojim hrbtom. Drugouvrščeni Dario Kolobarić je v celotni sezoni zabil 15 zadetkov.
   
   Kako se spominja sezone, ko je dokončno pokazal strelski talent? "Z novim trenerjem Milanom Žurmanom in pomočnikom Boštjanom Mercem, ki mi je bil v veliko podporo in s katerim sva v stiku še danes, smo igrali drugačen stil nogometa. Igrali smo bolj napadalno in verjetno tudi zaradi tega dosegli več zadetkov. Sam bi lahko zabil še kakšen gol več, vendar na preteklost ne moremo vplivati. Mi je pa nekoliko žal, da napadalne igre nismo uspeli kronati z naslovom mladinskega prvaka," se spominja kralj strelcev zadnjih dveh sezon.
   
   Prav ta naziv je eden od vrhuncev dosedanje kariere, ki jo je obogatil še z ekipnimi naslovi. "Dvakrat zapored sem bil najboljši strelec mladinske lige, lani se mi je uspelo malce odlepiti od konkurence. Z Mariborom sem osvojil kadetsko in mladinsko ligo, s soigralci smo bili tudi pokalni prvaki," našteva uspehe, a v istem dahu dodaja, da gre za lovorike v mladinskem nogometu, uspehe pa si želi ponavljati tudi na članskem nivoju.
    
8. Tujina
   Čeprav nekaj soigralcev iz reprezentance že igra v tujini, sam o odhodu iz Slovenije še ne razmišlja. V slogu izkušenih nogometašev pravi, da se želi najprej dokazati na domačem pragu: "Odločil sem se, da se najprej dokažem v domači ligi. Želim si nabrati nekaj izkušenj v članskem nogometu, odigrati dobro sezono ali dve, v tujino pa se mi ne mudi. Bolje iti nekoliko kasneje, počakati leto ali dve in se v tujino odpraviti zrelejši. Vsi vemo, koliko mladih fantov se vrne iz tujine. Najprej se želim dokazati v Bravu, nato zaigrati tudi v dresu Maribora, potem pa bomo videli, kam me bo vodila pot."
   
   Do napredka skuša priti po postopnih korakih. Tudi zato se je poleti odločil, da se bo kot posojeni član Maribora skušal dokazati v dresu Brava: "Želim iti postopoma. V Mariboru vlada velika konkurenca, morda bi dobil priložnost, morda je ne bi. Odločil sem se za klub, ki ne cilja povsem na vrh, a mi ponuja več priložnost za igro. Izbral sem Bravo, saj sem poznal trenerja in večino igralcev. Po enem tednu treningov sem dobil občutek, kot da sem v klubu že leto ali dlje. Bravo je bil zame in mojo kariero trenutno najboljša opcija."
    
9. PLTS
   Bravo slavi kot klub, ki veliko pozornosti namenja prav mladim nogometašem. Dejan Grabić je tudi Matku ponudil obilno minutažo, v letošnjem prvenstvu je namreč izpustil zgolj eno srečanje, pa še to zaradi prepovedi igranja. Na prvoligaških zelenicah se je predstavil že ob prvi priložnosti, ko se je Bravo v uvodnem krogu nove sezone v mestnem derbiju udaril z Olimpijo.
   
   Gostovanje Olimpije v Šiški je tudi za Matka predstavljalo poseben izziv: "Ob prvoligaškem debiju sem imel še dodatno motivacijo. Kot posojeni igralec Maribora sem se želel izkazati, želel sem si zadetka, saj je tudi Bravo igral krstno prvoligaško tekmo. Nismo zmagali, kljub temu pa si bom zapomnil to tekmo. Igrali smo pred polno tribuno, vzdušje je bilo odlično, tekma pa je šla v zgodovino kluba. Vesel sem, da sem tudi sam del te zgodbe."
   
   Rumeni prvoligaškega krsta niso uspeli obogatiti s presenečenjem, so pa krog kasneje pošteno namučili Muro. Tudi po zaslugi Matka, ki se je v Fazaneriji razveselil dveh zadetkov, s prvoligaškim prvencem pa je postal tudi avtor zgodovinskega gola Brava. "Res je, zabil sem prvi prvoligaški zadetek Brava, ki je bil tudi moj prvi članski gol. To so posebni trenutku, ki si jih zapomniš za celotno življenje," je ponosen Aljoša, ki pa kot najlepši trenutek v letošnjem prvenstvu izpostavlja tekmo devetega kroga. Bravo je v Velenju slavil z izidom 1:4, Matko pa je z goloma v prvem polčasu tlakoval pot do pomembne zmage Ljubljančanov.
    
10. Sanje
    Čeprav želi iti postopoma, priznava, da bi se želel nekoč preizkusiti v nemški ali italijanski ligi. Če bi lahko izbiral nasprotnika, pa bi najraje zaigral proti Cristianu Ronaldu. Kot je dejal že v uvodu, želi nogometno kariero skleniti v domačem Črnomlju.
     
11. EURO U21 2021
    Dvajsetletnik je bil član vseh mladinskih selekcij Slovenije, naslednja stopnica je reprezentanca do 21 let. Na debitantski nastop še čaka, a priznava, da je reprezentanca velik motiv: "Moj cilj je, da se prebijem tudi v reprezentanco do 21 let. Trudil se bom, da si izborim mesto, saj se zavedam, da v napadu mlade izbrane vrste vlada velika konkurenca. Storil bom vse, da se prislužim vabilo."
    
    Mlada izbrana vrsta je kot gostiteljica evropskega prvenstva že uvrščena na zaključni turnir. Napadalec Brava se zaveda, da gre izjemno kakovosten turnir, a verjame, da je tudi Slovenija zmožna spisati uspešno zgodbo: "Slovenija je kot gostiteljica je uvrščena na zaključni turnir. Ko si enkrat na prvenstvu, se lahko situacija hitro obrne. Z eno ali dvema dobrima tekmama lahko hitro napreduješ. Mislim, da premoremo dobro reprezentanco, ki si lahko zastavi visoko cilje. Zakaj ne bi tudi presenetili?"

STRELI:

1. Najboljši igralec, s katerim si doslej igral?
   Jadon Sancho in Phil Foden. Pred leti sta bila del kadetske reprezentance Anglije, ki se je merila s Slovenijo, danes pa sta pomembna člana Borussie Dortmund in Manchester Cityja.
    
2. Sanjska enajsterica PLTS?
   Jasmin Handanović, Petar Stojanović, Marko Šuler, Saša Ivković, Mitja Viler, Aleš Mertelj, Senijad Ibričić, Agim Ibraimi, Rok Kronaveter, Marcos Tavares, Andraž Šporar.
    
3. Sanjska enajsterica slovenske reprezentance?
   Jan Oblak, Mišo Brečko, Aljaž Struna, Boštjan Cesar, Bojan Jokić, Robert Koren, Jasmin Kurtić, Valter Birsa, Josip Iličić, Milivoje Novaković, Zlatko Zahovič.
    
4. Najljubša jed?
   Suši.
    
5. Najljubša knjiga?
   Jaz sem Zlatan Ibrahimović.
    
6. Najljubši film?
   Hangover.
    
7. Najljubša pesem?
   Sloba Radanović - Kocka.
    
8. Najljubša destinacija?
   Moj Črnomelj.
    
9. Najljubša žival?
   Pes.
    
10. Najljubša igra?
    FIFA.
     
11. Sanjski avto?
    Lamborghini.

Tekst: PDO
Foto: m24.si