Nogometno leto 2024 je bilo za Slovenijo zelo uspešno, pomembni premiki so se zgodili tudi na področju nogometne infrastrukture. V Celju so prvi preboj do evropske jeseni lahko pozdravili na prenovljenem domačem stadionu, infrastruktura pa se nadgrajuje in dograjuje tudi drugod. To je izjemnega pomena, saj je dobra infrastruktura temelj za dobro nogometno delo v prihodnje. Nekaj težav še ostaja, vse bolj vroča poletja so prizadela tudi nogometne zelenice, zato bo v naslednjih letih na področju infrastrukture treba poiskati nove, na vremenske pojave bolj odporne rešitve.

Nadgradnje stadionov v okviru NZS in Uefe: Klubi, ki nastopajo v ligah NZS, se ob napredovanju v višji rang ali ob uvrstitvi v evropska klubska tekmovanja soočajo s problemom ustreznosti svojih stadionov. Pri tem ugotavljamo, da so bili slovenski klubi oziroma lastniki stadionov, večinoma gre za občine, v zadnjem obdobju pri posodobitvah stadionov uspešni in so poskrbeli za opazen napredek slovenske nogometne infrastrukture. Pri tem velja zlasti omeniti projekte posodobitve infrastrukture, ki so bili realizirani s pomočjo Uefa HatTrick sredstev (UHTs), ki so bila pridobljena v okviru programa finančne pomoči nacionalnim panožnim zvezam.

NK Celje je aktualni državni prvak 2023/24, po tekmovalnem uspehu v prejšnji sezoni pa so Celjani na višjo raven dvignili še svoj osrednji nogometni objekt. Stadion Z'dežele je imel po Uefinih kriterijih še maja 2024 status stadiona 2. kategorije, kar bi klubu omogočilo, da bi domače tekme v Celju igral le v prvih dveh predkrogih evropskih klubskih tekmovanj. Velika želja kluba in mesta, da bi Celjani vse evropske tekme igrali na domačem igrišču, se je uresničila. Realizirana posodobitev stadiona je bila vredna več kot dva milijona evrov, natančneje 2.076.700 evrov. Projekt so sofinancirali Mestna občina Celje (886.700 evrov), Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1.000.000 evrov) ter Nogometna zveza Slovenije s sredstvi UHTs (190.000 evrov).
 
Nogometna zveza Slovenije je pri tem projektu sodelovala tako s klubom, ki je načrtoval prenovo, kot mestom Celje, ki je vodilo investicijo. Izvedene so bile naslednje pomembnejše posodobitve: 

• nova LED-razsvetljava s 1.500 luxi (minimum za UCL tekme),
• nova kontrolna soba ter CCTV-sistem (varnostne kamere),
• vrtiljaki na vhodih, ki so elektronsko povezani s kontrolno sobo,
• nova medijska tribuna za pišoče medije,
• dva nova TV-studia,
• novi komentatorski kontejnerji (za 10 TV-komentatorskih mest, skupno 30 sedežev),
• posodobljeni garderobni prostori za gostujočo ekipo in sodnike.

Kmalu naj bi bila razširjena tudi VIP-tribuna, ki bo sprejela dodatnih 40 gostov. Po vseh posodobitvah je stadion pridobil status 4. kategorije. Stadion ima za Uefine tekme na voljo kapaciteto 8.100 sedežev, kar vključuje pokrito zahodno in severno tribuno ter odkrito južno tribuno (za gostujoče navijaške skupine), medtem ko mora biti zahodna tribuna za Uefine tekme zaprta, saj ni bila vključena v tokratno posodobitev stadiona.

Slovenija ima tako od tekmovalnega leta 2024/25:

• tri stadione najvišje Uefine kategorije (4): Stožice, Maribor in Celje;
• en stadion druge najvišje Uefine kategorije (3): Murska Sobota;
• deset stadionov druge Uefine kategorije (2): Domžale, Koper, Lendava, Šiška, Nova Gorica; 2. SNL ali 3. SNL: Ajdovščina, Dravograd, Kranj (pogojno), Ptuj, Velenje.

NZS / UEFA HatTrick sredstva

Leta 2022 smo v Sloveniji s pomočjo Uefinih Hat Trick sredstev lahko videli rekonstrukcijo stadiona v Murski Soboti, sofinancirano s sredstvi UHTs v višini 300.000 evrov. Po uspešni rekonstrukciji je Uefa stadion Fazanerija uvrstila v tretjo kategorijo, kar klubu omogoča, da domače evropske tekme do vključno zadnjega kroga kvalifikacij za Ligo Evropa in Konferenčno ligo igra na svojem stadionu. Leta 2023 je bilo za 250.000 evrov prenovljeno igrišče v Radomljah, leta 2024 pa je bilo poleg investicije v Celju izvedenih še več nekoliko manjših infrastrukturnih projektov.

Sredstva iz programa UEFA HatTrick so do zdaj, poleg že omenjenih Murske Sobote, Radomelj in Celja, prejeli še:

• za novo ali prenovljeno trening igrišče (- NT): Domžale/Lukovica 80.000.- ,  Ajdovščina 30.000.- , Dob 30.000.- , Ljubljana – pom. igrišče Stožice 30.000.- ;
• za posodobitev glavnih igrišč: Ljubljana – Stožice  40.000.- ; Maribor – Ljudski vrt 40.000.-
• za novo pokrito tribuno: Novo mesto 30.000.- , 
• za posodobitev medijskih prostorov oziroma naprav: Ljubljana – Stožice  30.000.- ; Rogaška 30.000.- ;
• za nove garderobe: Vrhnika 60.000.- , Podvinci 40.000.- , Murska Sobota 30.000.- ;
• za posodobitev razsvetljave: Ljubljana – Šiška (UT) 25.000.- ;

Za pomoč pri obnovi infrastrukture, poškodovane v poplavah, je 22 klubov prejelo skupno 200.000 evrov sredstev. Skupno je nogometna zveza od Uefe v zadnjih dveh letih pridobila že 1.435.000 EUR Uefinih HatTrick sredstev, ki so bila v celoti prenakazana investitorjem.

Ob tem je IO NZS na osnovi prejetih vlog že odobril 15 novih projektov v skupni vrednosti 1.170.000 evrov, za katere se pričakuje, da bodo večinoma realizirani v letu 2025. Pri tem po pomembnosti in velikosti izstopata Grosuplje s povsem novim glavnim in pomožnim igriščem in razsvetljavo ter Ajdovščina z razsvetljavo glavnega igrišča. Oba projekta sta že v izvedbeni fazi.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) je leta 2024 uresničilo napovedi in povečalo vlaganja v šport, za razvoj športne infrastrukture odobrilo skupaj 50,2 milijona evrov, od tega za nogometne investicije 11,4 milijona, kar znaša 23 %, 7,5 milijona v letu 2024 in 3,9 milijona v letu 2025. 

Sredstva, ki so na voljo, imajo priložnost črpati v naslednjih občinah:

• za igrišča z umetno travo: Cerklje na Gorenjskem, Hoče - Slivnica, Ljutomer, Maribor - Pobrežje, Naklo, Sežana, Slovenj Gradec, Šentjur, Šoštanj, Tolmin, Trebnje (skupaj 5,4 mio);
• za posodobitev stadiona: Celje, Murska Sobota, Velenje, Črna na Koroškem (skupaj 2,1 mio);
• za igrišča z naravno travo: Grosuplje, Ljubno, Radenci, Slovenska Bistrica, (skupaj 1,7 mio);
• za garderobe ipd.: Miklavž na Dravskem polju, Preddvor, Šoštanj (skupaj 0,8 mio);
• za razsvetljavo: Ajdovščina, Vipolže/Brda, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje (skupaj 0,7 mio);
• za manjše vadbene površine: Piran, Sv. Ana, Tišina, Žalec (skupaj 0,6 mio);

Fundacija za šport (FŠO) je za leto 2024 na razpisu za infrastrukturne investicije vseh športov odobrila skoraj 2,9 milijona, od tega za 22 nogometnih projektov 1,1 milijona evrov (38 %).
Sofinanciranje imajo možnost izkoristiti naslednje občine:

• za igrišča z umetno travo: Cerklje na Gorenjskem, Kolpa/Metlika, Košana/Pivka, Nova Gorica, Prevoje, Sežana, Šentilj, Trebnje, Žalec (skupaj 473.610 evrov);
• za garderobe ipd.: Ivančna Gorica, Preddvor, Slovenske Konjice, Velenje, Vransko (skupaj 232.000 evrov); 
• za razsvetljavo: Ajdovščina, Brda, Domžale, Miren, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje (skupaj 231.000 evrov);
• za izgradnjo igrišč z naravno travo: Grosuplje, Ljubljana – Štepanjsko naselje (skupaj 150.000 evrov).

NZS – razpis SIPN 2024

Nogometna zveza Slovenije vse od leta 2017 z letnim razpisom iz lastnega proračuna za razvoj nogometne infrastrukture namenja obsežna sredstva, tokrat v višini 369.500 EUR.  Sofinanciranje so lahko izkoristili naslednji klubi: 

• za igrišča z umetno travo: Mengeš, Mozirje, Sežana, Šentjur, Tolmin, Žiri (skupaj 250.000 EUR); 
• za igrišča z naravno travo: Bistrica, Marjeta, Radenci (skupaj 40.000 EUR);
• za nedokončane velike investicije: Cerklje, Preddvor (skupaj 40.000 EUR);
• za garderobe: Črenšovci, Ilirska Bistrica, Miklavž na Dravskem polju, Odranci (skupaj 25.000 EUR);
• za razsvetljave: Bogojina, Turnišče (skupaj 21.000 EUR);
• za manjše vadbene površine (MIUT): Paloma, Radeče (skupaj 17.000 EUR);
• za zamenjavo železnih golov z aluminijastimi goli: Cven, Hodoš, Hotiza, Panonija, Trbovlje (skupaj 11.500 EUR);
• za avtomatizirane namakalne sisteme: Čentiba, Pragersko (skupaj 10.000 EUR).

Pregled sofinanciranja investicij klubov, občin, zavodov (brez programa Uefa HatTrick) za obdobje 2017?2024; realizacija izplačil (računovodska evidenca NZS)

Nogometna zveza Slovenije na skupščini vsako leto razglasi tudi priznanje Investitor leta. Aprila sta ga prejela Občina Tolmin za izgradnjo večnamenskega objekta s tribuno v Športnem parku Brajda, investicija je znašala 2,9 milijona evrov, in NK Lendava 1903 za izgradnjo nogometne Akademije Lendava. Projekt je vreden kar 9 milijonov evrov.

Poletna vročina izziv tudi za nogometno infrastrukturo

Nogometna infrastruktura se je leta 2024 soočala s precejšnjimi težavami zaradi dolgih obdobij visokih temperatur in majhne količine padavin, zaradi česar so imeli klubi velike težave s travnatimi površinami (odmiranje neodpornih trav, bolezni, ki jih je težko hitro preprečiti). 

Velike težave so imeli številni klubi, od najvišje prvoligaške ravni (Celje, Koper, Nova Gorica/Ajdovščina) do 2. SNL (Beltinci, Novo Mesto, Slovenske Konjice, Tolmin, Velenje, idr.) in še mnogi klubi na nižjih ravneh. Delno so kriva pomanjkljiva sredstva, ki jih za vzdrževanje namenjajo lastniki igrišč, delno pa premajhno število igrišč za trening, zato prihaja do preobremenjenosti zelenic. Temu primerno se je podaljšala regeneracija travnate površine, večina igrišč si je kolikor toliko opomogla šele oktobra.

Problematika je bila avgusta obravnavana tudi na sestanku NZS z zavodi za šport in klubi, ki skrbijo za vzdrževanje igrišč klubov v 1. SNL in 2. SNL.

Tekst: Dane Jošt in Nejc Grilc za revijo Naš nogomet
Foto: NZS